Pri izbiri razsvetljave ne sledimo le ekonomskim platem - kako čim več prihraniti, temveč pomebno je tudi, da se ob vklopljeni luči počutimo prijetno. Zato je treba razmisliti o barvi svetlobe, ki jo bo oddajal izbrani svetlobni vir. Zaradi preglednosti je najbolje, da barve svetlobe razdelimo na tri vrste: topla bela barva, hladna bela barva in dnevna bela barva.
Topla bela – za sprostitev
Za večino ljudi je najprijetnejša in najnavadnejša topla bela barva. Ima rahlo rumeni odtenek in jo oddajajo klasične žarnice in halogenske žarnice ter dražje fluorescenčne sijalke in LED žarnice. Vendar je pri LED žarnicah v zadnjem času nagnjenost k uporabi svetlobe nekoliko bolj bele kot prav rumene, ki jo oddajajo običajne žarnice. Poskuša se približati normalni dnevni svetlobi, saj preveč rumena barva ni ravno dobra za oči. Toplo bela barva se priporoča za svetila, ki jih bomo imeli v prostorih, kjer želimo počivati ali se počutiti prijetno – najpogosteje gre za spalnico, dnevno sobo oziroma otroško sobo.
Dnevna bela – za delo
V domovih se pogosto uporabljajo tudi svetlobni viri z dnevno belo barvo (včasih tudi nevtralna bela). Viri s takšno hladno belo barvo so bele barve in so še posebej primerni za prostore, kjer opravljamo različne dejavnosti in moramo »dobro videti brez rumenkastega pridiha«. Natančneje, priporočajo se za kuhinje, kopalnice, hodnike oziroma otroške in delovne sobe.
Hladna bela – za aktivnost
Tretja vrsta so viri s hladno belo barvo. Njihova svetloba je zelo svetla, močna in včasih ima celo modrikast odtenek. Ta barva podpira koncentracijo in manj utruja oči (primerna za delo z računalnikom). Najpogosteje boste na te vire naleteli v delovnih sobah, pisarnah, poslovnih prostorih in industrijskih halah. Lahko se uporabljajo tudi v zelo temnih prostorih, kot so kleti.
Odločilno je število Kelvinov
Ali se vprašate, kako ugotovite, v katero skupino barv spada določen
vir svetlobe? Morate vedeti, koliko kelvinov ima ali kakšna je njegova temperatura kromatičnosti.
Podatek o številu Kelvinov mora biti naveden na škatlici vsakega svetlobnega vira. Velja pa preprosto pravilo – čim več Kelvinov, tem bolj bela oz. modrikasta je barva.
Pri naštevanju informacij o barvi svetlobe velja omeniti tudi raziskave nizozemskega fizika Andriesa Kruithofa. Opozoril je na povezavo med barvo svetlobnega vira in intenzivnostjo osvetlitve. Po njegovem mnenju imajo ljudje pri nizkih ravneh svetlobe raje toplo barvo, medtem ko pri povečani intenzivnosti svetlobe dajejo prednost virom z večjim številom Kelvinov. Pri intenzivnosti 20 lx so ljudje kot najboljšo dojemali svetlobo s temperaturo okoli 2000 K, pri vrednostih nad 300 lx pa svetlobo, ki je imela več kot 4000 K.